Filmski festival Mladi in dediščina

Filmsko gledališče Idrija, 28.–29. november 2024

Program za četrtek 28. 11. 2024

17.00 Otvoritev festivala

1. Predstavitev kratkega filma učencev izbirnega predmeta filmska vzgoja: Samo še ena navadna zgodba (12:40), ki so ga ustvarili učenci: Anelie Markovič (scenarij, režija),  Adam Kuduzovič (montaža), Tomaž Močnik (kamera), Jan Božič, Tija Podgornik (zvok). Igrali pa so: Luka Laharnar, Tilen Jurjavčič, Rene Česnik, Neli Pellis, Anelie Markovič, Nika Flego, Petja Tončič Petkovšek in učiteljici Greta Vončina in Melita Rutar.

Film je dobil 1. nagrado v kategoriji MIDI slovenski filmi na mednarodnem festivalu kratkih mladinskih filmov ENIMATION 2024 (Maribor).

2. Tekmovalni program – tematski sklop mladi in dediščina (54 minut)

Tekmovalni program Mladi in dediščina, 28. 11. 2024

3. Tekmovalni program – prosta tema – 1. del (24:09)

Tekmovalni program – prosta tema 28. 11.

Program za petek 29. 11. 2024

18.00 Pričetek programa

1. Predstavitev kratkega filma dijakinj Gimnazije Nova Gorica Tako tudi mi (4:40) in filmske dejavnosti na gimnaziji. Avtorice filma: Živa Jermol, Gaia Bizjak Dronjić, Manca Brezavšček Trampuž, produkcija: KINOkašča /CINEMattic.

2. Tekmovalni program – prosta tema – 2. del (44:05)

Tekmovalni program – prosta tema 29. 11.

3. Spremljevalni program – kratki filmi za mlade in izbor filmov festivala ENIMATION 2024.

———————————————————————————————————-

O festivalu

Mesto Idrija je znano po 500-letni tradicij rudarjenja in bogati tehniški in naravoslovni dediščini, ki je vpisana na seznam svetovne dediščine pri UNESCO. Poleg rudarjenja se Idrija ponaša še z izdelovanjem čipk ter kulinaričnimi posebnostmi.
Dediščino razumemo kot pomembno sestavino identitete mesta in ljudi, zato želimo to zavedanje še razširiti. Cilj festivala je tako spodbuditi mlade k ustvarjalnemu filmskemu pogledu na kulturno dediščino, posebej še tehniško dediščino. Na ta način jo želimo ohranjati in jo čim bolj aktivno vključevati v delovanje skupnosti, zlasti še v poglede mladih. Namen festivala je prizadevanje, da dediščina ne bo zgolj ostalina, temveč spodbujevalec ustvarjalnosti mladih na umetniškem področju in tudi sicer v življenju. Prijavljeni filmi naj zato dejavno vključujejo prvine dediščine, ki je lahko snovna ali nesnovna, zaželeno pa je, da je iz domačega okolja ustvarjalcev. Prvine dediščine naj bodo sestavni del pripovedi oz. naj motivirajo samo zgodbo (dediščina naj ne služi le kot scenografija oz. prostor dogajanja). Zvrsti poslanih filmov so lahko: animirani, igrani ali dokumentarni film.

Festival tako omogoča otrokom in mladini, da predstavijo in spoznavajo raznoliko kulturno dediščino in uzavestijo njen pomen za svojo identiteto in prihodnost.

Program festivala smo letos razširili, tako da obsega dva tematska sklopa: mladi in dediščina ter prosta tema. Tako bomo omogočili še več mladim ustvarjalcem, da prijavijo svoje filme na naš dogodek.

Filmski festival Mladi in dediščina

Zmagovalci Filmskega festivala Mladi in dediščina 2023

Kategorija do 14 let:

Beseda ni konj, avtorji: Ana Štular, Neža Štular, Sabina Nadine Bogoev, Ema Hostar, Bine Praček, Eva Julija Rozman, mentorji; Andreja Goetz, Andrej Štular, Petra Stare, Katja Stare, Produkcija Laute / KUD Nebo, Društvo Slon, Slovenija, 2019

Kategorija 15-19 let:

Govor Txai Surui (The Speech of Txai Surui), avtorji: dijaki multimedijskega projekta šole Escola Parque, Rio de Janeiro (15–16 let), mentorja Alexandre Juruena in Lilian Sodré, Brazilija, 2022

Posebna omemba:

Dobrodošli v Čakovec, avtorji: Skupina otrok, 10–14 let, mentor Radostina Neykova in Stanislav Novak, produkcija ŠAF Čakovec, Hrvaška, 2022

Lokalna zgodovinska zgodba (A local history story), avtorji: Saoirse O Hanlon, 12 let (režija), otroci Sv. Joseph’s NS Ballyheigue, Irska, 2022

Utemeljitev žirije

Filmski festival Mladi in dediščina je letos prvič odprl vrata v svet ustne in po drugi strani tudi že dobro popisane zgodovine, kot jo doživljajo otroci in mladostniki. V zavidljivem številu prijavljenih, v iskrivih in igrivih kratkih filmih o tem, kaj je nekoč bilo in kako se prav to razvija na temeljih preteklosti dalje, je žirija prepoznala v nekaj izmed njih že dodobra izdelan filmski jezik in pripovedno odličnost.

V kategoriji za osnovnošolce je tako najbolj prepričala animacija Beseda ni konj v produkciji Laute / KUD Nebo in Društva Slon, ki gledalca popeljejo skozi bistvo slovenskih pregovorov. Animaciji na humoren in izrazito ilustrativen ter nazoren način uspe, da gledalec resnično začuti srčiko smisla besed, za katerimi zdaj stojijo tudi dobro zasnovane podobe. Zdaj tudi mi vemo, kako morajo pregovori izgledati, čeprav smo jih do zdaj poznali le kot besede.

Med srednješolskimi filmi je žirijo najbolj navdušila prav tako animacija The Speech of Txai Surui v produkciji šole Escola Parque iz Ria de Janeira. Ta priča ne samo o dediščini posameznega naroda ali geografsko določenega predela sveta, temveč z zgodbo o prvobitvnih prebivalcih brazilskega pragozda opominja na pomen dediščine, ki se dotika hkrati usode celotnega planeta. Močno sporočilno noto dopolnijo vešče animirane lutke iz plastelina, ki kljub temu, da so, ironično, pravzaprav iz umetne mase, delujejo docela organsko v svoji obliki. Žirijo je tako prepričala kombinacija tehnično zahtevne animacije in ideje, ki presega le lokalno dediščino ter hkrati prav preko nje opozarja na svetovno.

Posebno omembo žirije sta prejela filma Dobrodošli v Čakovec za hudomušno popotovanje skozi podobe mesta Čakovec, v katerih so mestne ulice napolnjene z domišljijskimi prizori. Mladi irski ustvarjalci filma A local history story pa so na pristen način in z uporabo učinkovitega pristopa v kratkem filmčku prikazali zanimivo legendo iz zgodovine vasi.

Organizatorji natečaja smo zelo veseli, da smo prejeli zelo kakovosten kratki dokumentarni film Roka ga je naredila, ki so ga ustvarili dijaki in dijakinje Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine: Tristan Semenič, Tinkara Lavrenčič, Naja Vrčon, Patricija Černigoj, Nika Rojc, Lia Bajec, Tajda Filipič, Ema Gregorčič, Anej Remec.

Mentorici sta bili Urška Kompara Žvokelj, prof. in dr. Melita Lemut Bajec, zunanja strokovna sodelavka pa dr. Jasna Fakin Bajec.

Ustvarjalcem in mentoricama čestitamo za odlično posnet kratki dokumentarni film. Z njim so uspeli ohraniti zanimiv del lokalne kulturne dediščine, spomin na obrat nekdanje pekarne, ki ga danes uvrščamo v okvir industrijske dediščine. Dokumentarni film priča o ljudeh, njihovem poklicu in delu, kar je vse vredno in nujno ohraniti naslednjih generacijam mladih kot del v mozaiku njihove lokalne identitete.

Dušan Moravec, scenarist in režiser v recenziji o filmu:

Kratki dokumentarni film Roka ga je naredila je zgodba o ljudeh, ki so nekoč pripravljali in pekli kruh v Ajdovščini. Kruh, ki je bil cenjen in dobro sprejet ne samo v lokalnem okolju, ampak tudi širše. Ustvarjalci filma so si zadali zelo zanimivo temo, kajti v današnjem času so ročne spretnosti in znanje, ki smo ga nekoč imeli, preveč zapostavljeni. Sama struktura filma je dobro zastavljena, prav tako so tudi izpostavljene vse zanimive teme, o katerih govorijo sogovorniki. Sogovorniki so pravi, saj imajo karizmo, ki gledalca prepriča. Film je pomemben tudi zaradi tega, ker so taki kratki biseri iz zgodovine našega življenja izjemno koristni za naše zanamce, ki bodo, kot kaže, živeli v povsem drugem času.

Vsekakor pa je kratki dokumentarni film Roka ga je naredila lep izdelek, na katerega so ustvarjalci lahko ponosni. Predlagam, da v svoji okolici poiščejo še različne skrite in manj poznane ljudi in dogodke in naj še o njih naredijo take filme.

ROKA GA JE NAREDILA
https://video.arnes.si/embed/gddvjn59z8qr
Zgodba Parne pekarne Ajdovščina je zrasla skozi dolge noči, polne fizičnih naporov, ki so krepila še neutrjena pleča takratnih vajencev, a prihodnjih mojstrov. Je tudi zgodba o tovarištvu, toplini in spoštovanju kruha kot temeljne dobrine naše civilizacije in odsev blagostanja skupnosti. Preizprašuje naše današnje vrednote, zavedanje lokalnega in opozarja na  pasti globalizacije. Peki  Parne pekarne Ajdovščina iz 60. in 70. let 20. stoletja skozi spomine odstirajo čas, ko je omamno ajdovsko štruco še naredila roka.
Film je dostopen za ogled na  povezavi zgoraj.

Dva kratka filma učencev OŠ Idrija s temo kulturne dediščine.

Utrinki iz Idrijske zgodovine:

https://video.arnes.si/embed/xl9hq6trdfn0

Gremo v šolo!:

https://video.arnes.si/embed/khUQgXdVgeVi

1. Prijava filma poteka prek 

2. Film lahko pošljete tudi prek spleta s tem, da poslanemu filmu (npr. prek WeTransferja) dodate izpolnjeno prijavnico. Če naložite film na Vimeo, Google Drive, Dropbox ali YouTube, je potrebno na prijavnico vnesti spletno povezavo. Prijavnico pošljite po elektronski pošti na naslov: info@mid.si

– Če sodelujete z več filmi, morate za vsakega izpolniti svojo prijavnico.

– Nepopolne prijavnice ne bodo sprejete.

– Organizator lahko zahteva tudi dodatne podatke ali pojasnila.

– Žirija bo izločila vse tehnično neustrezne filme.

– Prijavitelji z izpolnjeno prijavnico potrjujejo resničnost podatkov na prijavnici ter soglašajo s pogoji natečaja.

Prijave sprejemamo do 10. septembra 2024.

Za vse informacije pišite na naslov: info@mid.si

1. Festival obsega dva tematska sklopa: kulturna dediščina in prosta tema.

Namen festivala je spodbuditi mlade k ustvarjalnemu filmskemu pogledu na kulturno dediščino, posebej še tehnično dediščino. Prijavljeni filmi naj dejavno vključujejo prvine dediščine, ki je lahko snovna ali nesnovna, zaželeno pa je, da je iz domačega okolja ustvarjalcev. Prvine dediščine naj bodo sestavni del pripovedi oz. naj motivirajo samo zgodbo (dediščina naj ne služi le kot scenografija oz. prostor dogajanja). Zvrsti poslanih filmov so lahko: animirani, igrani ali dokumentarni film.

Cilj festivala je pritegniti čim več mladih ustvarjalcev, zato festival sprejema tudi filme z drugimi temami. Filmi morajo biti primerni za mlade gledalce v starostnih kategorijah do 14 leti ali 15-19 let.

Festival sprejema tudi kakovostne filme avtorjev, ki so starejši od 19 let. Ti filmi morajo biti primerni za mlade gledalce, prikazani pa bodo v spremljevalnem (netekmovalnem) programu.

2. Sodelujejo lahko mladi filmski in video ustvarjalci iz Republike Slovenije ter tujine. Sodelujejo lahko posamezniki in skupine.

3. Razpis tekmovalnega programa obsega dve kategoriji:

– Otroški filmi: avtorji so oz. so bili v letu produkcije filma stari do 14 let.

– Mladinski filmi: avtorji so oz. so bili ob produkciji filma stari od 15 do 19 let.

Predstavitev filma mora mora vsebovati starost avtorjev.

Filme je treba prijaviti prek FilmFreeway.

4. Število prijavljenih video izdelkov posameznika ali skupine je omejeno na tri.

5. Dolžina filmskih del je omejena na 15 minut (vključno z začetno in odjavno špico).

6. Format filma naj bo MP4.

7. Film mora biti izdelan po 1. januarju 2020.

8. Filmi, ki niso v slovenščini, morajo imeti angleške podnapise v ločeni datoteki – format srt. Če je film izbran, mora prijavitelj organizatorju poslati film brez vdelanih podnapisov in ločeno datoteko s podnapisi v angleščini v formatu srt.

9. Prijavitelj jamči, da je prijavljeno avdiovizualno delo v celoti njegovo avtorsko delo, da je za objavo dela mladoletnih avtorjev in mladoletnih oseb, ki nastopajo v delu, pridobil soglasje staršev oz. zakonitih zastopnikov ter da je v delih uporabljena zgolj avtorsko dovoljena glasba in filmski oz. fotografski posnetki. Organizator ne odgovarja za morebitne kršitve avtorskih, izvajalskih pravic ali katerihkoli drugih pravic tretjih oseb v povezavi s prijavljenimi avdiovizualnimi deli.

10. Organizator festivala se zavezuje, da bo zbrane osebne podatke varoval v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Prijavitelji del soglašajo, da organizator uporabi posredovane osebne podatke za namene izvedbe in promocije festivala: navedbe avtorstva del, navedbe imen prejemnikov nagrad (posamezniki in skupine).

11. Priznanja bodo podeljena za obe starostni kategoriji in obe tematski področji (kulturna dediščina ter prosta tema) posebej, in sicer za: najboljši film, najboljšo zgodbo, najboljšo vključenost kulturne dediščine. Posebno priznanje se podeli filmu s temo industrijske dediščine oz. kulture. Žirijo imenuje organizator festivala. Žirija lahko podeli tudi posebne omembe oz. odloči, da katere izmed nagrad ne podeli.

12. Organizator lahko zaradi različnih vzrokov spremeni pogoje sodelovanja. Spremembe bodo objavljene na spletni strani festivala in Facebook strani Kulturno-umetniškega društva Birštat.

13. Kopije vseh prijavljenih filmov ostanejo v arhivu organizatorja. Udeleženci festivala dovoljujejo uporabo svojih avtorskih del za promocijo prihodnjih izvedb festivala. Udeleženci festivala dovoljujejo predvajanje njihovih izbranih filmov na prireditvah organizatorja festivala in v pedagoške namene.

14. Izbor filmov bo objavljen 10. novembra 2024. Priznanja bodo podeljena na dan festivala 28. novembra 2024. Nagrajene in izbrane filme si bo moč od 1. decembra ogledati tudi prek spletne strani organizatorja.

Organizatorja

Kulturno-umetniško društvo Birštat

https://www.facebook.com/KudBirstat/

Osnovna šola Idrija

https://www.osnovna-sola-idrija.si/

Soorganzatorja

Mestna knjižnica in čitalnica Idrija

https://www.idr.sik.si/

Filmsko gledališče Idrija

https://www.kinoidrija.org/